Sinonimi: carbagnia, carbogno di Pirano, carbonera, istrska črnica, mora, nera, piranska črnica 

Sorta črnica je udomačena tuja sorta. Pred pozebo leta 1956 je bila najbolj razširjena sorta oljk v Slovenski Istri. Po pozebi so oljkarji večino dreves črnice precepili z bolj rodno istrsko belico (Bučar-Miklavčič in sod. 2020), ki na tej podlagi zgodaj zarodi, raste razprto in dobro prenaša sušo. V Sortno listo Jugoslavije za sadne rastline in vinsko trto je bila sorta kot istrska črnica vpisana že ob sami vzpostavitvi le-te leta 1976. Vpisana je ostala tudi v Sortni listi Slovenije. G. de Franceschi v C. Hugues, Maslinarstvo Istre, 1999. Drevo je bujne rasti. Krošnja je široka in srednje gosta. Internodiji so daljši, veje pa izraščajo pod večjimi koti in se povešajo. Listi so ravni in na zgornji strani temno zeleni. Sorta ni samooplodna, potrebuje opraševalce. Plodovi so srednje veliki, eliptične oblike, v zrelosti so črne barve. Zori srednje zgodaj. Sorta črnica dokaj pozno stopi v rodnost. Črnica je dokaj občutljiva na mraz, vendar se po pozebi drevo dobro in hitro obraste. Potaknjenci se zelo dobro ukoreninjajo. Sorta je občutljiva na pavje oko in srednje občutljiva za sivo oljkovo pegavost. Za oljčno muho in oljčnega molja je malo občutljiva. Rodnost je srednja, nagnjenost k izmenični rodnosti je precejšnja. Dozorevenje plodov ni enekomerno. Prvi plodovi dozorijo že konec oktobra, obiranje pa običajno poteka v začetku novembra. Čeprav je oljevitost plodov razmeroma nizka, je sorta namenjena predvsem predelavi v olje. Za olje te sorte je značilna srednja vsebnost tokoferolov in dokaj nizka vsebnost biofenolov.

Nekaj povzetkov iz Huguesovih ugotovitev

Črnica (Olivo carbogno di Pirano) - Piranska črnica

• Okoli leta 1850 je piranska črnica predstavljala četrtino drves v oljčnih nasadih na Piranskem, in še leta 1900 v njih prevladuje skupaj s piransko komuno in bugo, vendar je redkejša kot slednji dve.
• Je nadpovprečno velika. Veje ima debele, povešene in zelo dolge. Mladike se na vrhu rade cepijo v dva poganjka.
• Plod je okroglast in jajčast. Pri popolni zrelosti je črn po kožici in po celotni debelini mesa.
• Piranska črnica je zelo občutljiva za poznojesenske ohladitve. Njeni plodovi dajejo manj olja kot plodovi piranske komune.
• Piranska črnica je sorta za olje. V Piranu je njeno olje zelo dobro. Zaradi dobre kakovosti jo je vredno v Piranu obdržati, a samo na bolj zavetnih legah.

Vitjan Sancin: Velika knjiga o oljki (Založništvo tržaškega tiska, Trst 1990), na strani 61 piše, da je sorta italijanskega porekla in razširjena predvsem v Istri, srednji Italiji (Marche, Lacij) in Dalmaciji (predvsem Črnogorsko primorje).